1. Kakšni implantati so na voljo in kakšne razlike so med njimi?
Najprej naj poudarim, da v svetu obstaja več sto proizvajalcev zobnih vsadkov in vsak ima neko svojo formulo, s katero želi prepričati implantologa, naj uporablja njegov vsadek. V resnici pa so razlike minimalne in so več ali manj vsi iz sorodnih materialov. Poznamo različne sestavine implantatov, najpopularnejši so implantati iz titana oz. titanove zlitine, novejši pa so že prekriti z biološko aktivnim hidroksiapatitom. V tem primeru gre za vsaditev implantata prekritega z hidroksiapatitom, kar izboljša kontakt med implantatom in kostjo. Primeren kontakt se vzpostavi v veliko večjem odstotku kot pri navadnem implantatu, pa tudi vzpostavitev kontakta je hitrejša. Hidroksiapatitno prevleko zato ocenjujemo kot bioaktivno, saj pripomore k vzpostavitvi primernega stika, medtem ko sam titanov implantat ocenjujejo kot bioinerten. Implantati pa se ne razlikujejo samo po materialu, pač pa tudi po velikosti in sicer poznamo različne debeline samih zobnih vsadkov od 3,5 mm do 5,5 mm in različne dolžine od 6 mm pa tja do 18 mm.
2. Za katere se pacienti največkrat odločajo?
Pacienti se težko sami odločajo, kateri vsadek bi imeli. To jim največkrat svetujemo implantologi, saj natančno vemo kakšen vsadek je primeren za določeno strukturo kosti v spodnji oziroma zgornji čeljusti. Sicer se v povprečju največ uporabljajo vsadki širine 4 mm in dolžine 10-12 mm, seveda pa je vsaka vstavitev odvisna od vsakega posameznika posebej.
3. Ali je za vsaditev implantata primeren vsak pacient?
Za implantate je primeren praktično vsak, ki želi nadomestiti manjkajoče zobe. Obstajajo relativne omejitve pri določenih sistemskih boleznih kot je npr. diabetes, imunosupresirani pacienti, močni kadilci, alkoholiki, itd. Na mestu, kjer manjkajo zobje mora biti dovolj kosti, ki zagotovi ustrezno sidranje zobnega vsadka. Najpogosteje se zobni vsadki uporabljajo pri ljudeh, ki so izgubili vse svoje zobe in njim zobni vsadki služijo kot sidrišča za fiksiranje totalne snemne proteze, ali za totalni fiksni mostiček. Zobni vsadki pa so primerni tudi za nadomeščanje posameznih manjkajočih ali več zob.
4. Koliko časa traja celoten postopek?
Pred samim postopkom, mora pacient opraviti rentgensko slikanje celotnega zobovja – ortopan, kjer lahko nato implantolog naredi popoln načrt za vstavitev vsadka. Zobozdravnik dobi zobne vsadke sterilno zapakirane in jih take vstavi v male sterilne luknjice v kosti, ki se pripravijo kot del procedure vsaditve. Sam postopek vsaditve traja približno eno uro – odvisno od števila vsadkov. Sledi obdobje t.i. osteointegracije oziroma vraščanja v kost, ki traja od 3 do 6 mesecev. Po tem obdobju je zobni vsadek fiksiran na mestu in se ga lahko obremeni. Če pa so vsadki prekriti s tako imenovanim hidroksiapatitom, pa se postopek vraščanja imenuje biointegracija, kar lahko tudi skrajša čas vraščanja implantata v kost.
5. Ali implantati potrebujejo posebno nego in kakšna je življenjska doba?
Uspešnost 5 let po implantaciji je 85% in 80% v 10-letnem obdobju. Zgodnja izguba zobnih vsadkov se lahko zgodi zaradi pregretja kosti ob implantaciji, neustrezne kostnine, bakterijske okužbe pogojene s kirurškim posegom. Pozna izguba zobnih implantatov pa je pogojena z protetično biomehanično preobremenitvijo implantatov in bakterijsko okužbo – periimplantitisom. Periimplantitis je vnetje sluznice in kostnine ob obremenjenem zobnem implantatu, ki vodi v napredujočo izgubo podporne kosti in izgubo implantata. Opisana pogostnost periimplantitisa je pri 2 do 10% vseh zobnih implantatov. Sam implantat sicer ne potrebuje posebne nege, je pa pomembno, da pacient skrbi za splošno nego zobovja in ustne votline. Močno se odsvetuje tudi kajenje. Zelo pomembno je tudi, da se pacient vrača na redne kontrole enkrat letno k svojemu zobozdravniku, da le ta oceni v kakšnem stanju so zobni vsadki.
