
Pri odločanju za zobni vsadek je razumljivo največ pozornosti namenjene novemu zobu: kakšen bo njegov videz, kako se bo obnesel pri žvečenju in kakšno nego bo potreboval. Toda načrtovanje se začne globlje, pri čeljustni kosti, ki mora vsadku zagotavljati stabilno oporo. V zadnjem delu zgornje čeljusti je izjemno pomembna tudi bližina čeljustne obnosne votline oziroma maksilarnega sinusa.
Izraz dvig sinusnega dna (angl. sinus lift) opisuje kirurški postopek, s katerim se v izbranih primerih pripravi dodaten prostor za kost pod sinusno sluznico. Ta poseg ni potreben pri vsakem zgornjem kočniku in ni edina možnost ob zmanjšani količini kosti. O njegovi smiselnosti in izvedljivosti se presoja individualno po kliničnem pregledu ter ustreznem slikanju.
Maksilarna sinusa sta z zrakom napolnjeni votlini na levi in desni strani nosu v predelu lic. Njuno dno leži neposredno nad koreninami zgornjih ličnikov in kočnikov. Razdalja med koreninami in dnom sinusa se med posamezniki razlikuje; v nekaterih primerih ju ločuje le tanka plast kosti.
Zobni vsadek se vstavi v čeljustno kost, zato pri načrtovanju ni pomemben le prazen prostor med sosednjima zoboma, temveč predvsem višina in širina kosti ter sam položaj sinusa. Zobni vsadek v zgornji čeljusti zahteva natančen načrt, ki upošteva anatomske odnose in predvidene obremenitve pri žvečenju.
Bližina sinusa sama po sebi ne pomeni bolezenskega stanja ali nepremostljive ovire za vstavitev vsadka. Predstavlja pa anatomsko značilnost, ki jo mora zobozdravnik natančno oceniti in vključiti v načrt oskrbe.
Po izgubi ali izdrtju zoba se kost v predelu nekdanje korenine postopoma preoblikuje in resorbira. Gre za naraven biološki proces, pri katerem se lahko zmanjšata višina in širina čeljustnega grebena. V zadnjem delu zgornje čeljusti lahko razpoložljivo višino dodatno zmanjšuje naravno širjenje oziroma pnevmatizacija sinusa navzdol proti grebenu.
Pomanjkanje kosti v zgornji čeljusti je tako lahko posledica več dejavnikov, ne zgolj časa, ki je pretekel od izgube zoba. Na volumen kosti vplivajo prvotna anatomija, morebitna predhodna kronična vnetja ob zobu in sam potek celjenja po odstranitvi zoba. Zgolj zunanji videz dlesni ne omogoča zanesljive ocene, koliko kosti je na voljo pod njo.
Manjša količina kosti ne pomeni nujno, da nadomestitev zoba z vsadkom ni mogoča. Pomeni pa, da je pred odločitvijo treba natančno oceniti kostno oporo in pretehtati možne rešitve.
Posvet za zobni vsadek vključuje celostno oceno stanja v ustni votlini. Pomembni so zdravje obzobnih tkiv in sosednjih zob, medčeljustni odnosi, raven ustne higiene, pretekli posegi ter splošno zdravstveno stanje. Pomembno je opozoriti tudi na morebitna kronična vnetja sinusov, predhodne operativne posege na tem področju ter razvade, kot je kajenje, saj vplivajo na celjenje tkiv.
Pregledno rentgensko slikanje, predstavljeno na strani ortopan, omogoča osnovni dvorazsežni vpogled v stanje zob in čeljusti. Kadar pa je potrebna natančna prostorska ocena razpoložljive kosti in anatomije sinusnega dna, zobozdravnik predlaga tridimenzionalno slikanje CBCT. Izbira diagnostične metode je vedno prilagojena posameznemu primeru.
V Medical Fabjan je 3D slikanje čeljusti v Celju na voljo v zobozdravstveni enoti na Aškerčevi ulici 14. Posnetek omogoča natančno merjenje dimenzij kosti, oceno oblike sinusnega dna in prepoznavanje morebitnih sprememb v sluznici. Natančna analiza posnetka v kombinaciji s kliničnim pregledom je temelj za načrtovanje posega.

Pri posegu kirurg previdno odstopi in privzdigne sluznico, ki obdaja dno maksilarnega sinusa. V nastali prostor pod sluznico vstavi material za kostno dograditev. S tem se ustvarijo pogoji za nastanek nove kostne opore na mestu, kjer bo stal vsadek.
Poseg ne pomeni zapolnjevanja celotnega sinusa, temveč je omejen na spodnji del območja nad manjkajočim zobom. Obseg in tehnika posega sta odvisna od trenutne višine kosti, anatomskih značilnosti sinusa in načrtovane postavitve vsadka.
V zobni implantologiji se glede na anatomske razmere uporabljata dva osnovna kirurška pristopa. Izbira ni odvisna le od višine manjkajoče kosti, temveč tudi od njene gostote in možnosti doseganja začetne stabilnosti vsadka.
Kadar je preostale kosti dovolj za primarno stabilnost vsadka in je potreben le manjši dvig sinusnega dna, se lahko uporabi pristop skozi odprtino, pripravljeno za vsadek. Dvig sluznice je pri tem omejen, poseg pa manj invaziven. Ta pristop ni primeren pri izrazitejšem pomanjkanju kostne višine.
Kadar je naravne kosti malo in je potrebna obsežnejša kostna dograditev, se poseg izvede skozi odprtino v stranski steni zgornje čeljusti. Ta tehnika omogoča neposreden pregled nad sinusno sluznico in vnos večje količine kostnega nadomestka. O ustreznosti metode odloča zobozdravnik po celoviti diagnostiki.
V določenih primerih je vstavitev vsadka mogoča sočasno z dvigom sinusnega dna. Kadar pa je preostale kosti premalo, da bi vsadku zagotovila ustrezno primarno stabilnost, se najprej izvede dvig sinusnega dna s kostno dograditvijo. Po obdobju celjenja, ki običajno traja več mesecev, se v novonastalo kost vstavi vsadek. Sočasna vstavitev je odvisna od strogih kliničnih meril in ni izvedljiva pri vsakem pacientu.
Zdravljenje poteka v več fazah: priprava tkiv, morebitna kostna dograditev, vstavitev vsadka, proces vraščanja v kost (osteointegracija) ter končna protetična oskrba s krono. Celoten postopek lahko traja od nekaj mesecev do pol leta ali več pri zahtevnejših stanjih. Časovni potek se natančneje določi na posvetu in se po potrebi sproti prilagaja odzivu tkiv.
Več o načinih in postopkih nadomeščanja manjkajočih zob si lahko preberete na strani zobni vsadki.
Zobozdravstvene posege v Celju opravljamo tudi v splošni anesteziji; v lokalni anesteziji je prisotna zmanjšana občutljivost predela. Pred posegom je treba sanirati morebitna akutna vnetja v ustni votlini in oceniti stanje obnosnih votlin. V primeru simptomov, kot so izcedek iz nosu, pritisk v predelu lic ali oteženo dihanje skozi nos, je o tem treba pravočasno obvestiti lečečega zobozdravnika.
Po dvigu sinusnega dna se lahko pojavijo oteklina, podplutba, občutek napetosti ter bolečina. Izrazitost teh pojavov je odvisna od obsega kirurškega posega in individualnega biološkega odziva. Za lajšanje pooperativnih težav pacient prejme natančna navodila.
Okrevanje poteka postopoma, zato se je treba tudi ob odsotnosti težav v določenem obdobju po posegu dosledno držati priporočenih navodil.
Kot vsak kirurški poseg tudi dvig sinusnega dna prinaša določena tveganja. Med možnimi zapleti so predrtje sinusne sluznice med posegom, pooperativna krvavitev, vnetje sinusa (sinusitis) ter nezadostno vraščanje kostnega materiala ali vsadka. Natančno 3D-načrtovanje pripomore k obvladovanju teh tveganj, vendar jih ni mogoče povsem izključiti.
V primeru naraščajoče otekline ali bolečine, povišane telesne temperature, gnojnega izcedka ali občutka prehajanja zraka oziroma tekočine med ustno in nosno votlino se je treba nemudoma obrniti na lečečega zobozdravnika. Ob morebitnih resnih zapletih, kot sta oteženo dihanje ali naglo širjenje otekline, je treba takoj poiskati nujno medicinsko pomoč.
Kadar dvig sinusnega dna ni primerna izbira ali ga pacient odkloni, se lahko v določenih primerih pretehta uporaba krajših vsadkov (če anatomske razmere to dopuščajo) ali klasične protetične rešitve, kot sta zobni mostiček ali snemna proteza. Več informacij o protetičnih nadomestkih je zbranih na strani zobna protetika.
Pred načrtovanjem posega je priporočljivo razjasniti vprašanja o količini razpoložljive kosti, smiselnosti dograditve, možnih alternativnih rešitvah in predvidenem časovnem okviru zdravljenja. Smiselno se je pozanimati tudi o poteku kontrolnih pregledov ter stroških diagnostike, kirurške dograditve in končne protetike.
Zobozdravstvo Medical Fabjan izvaja preglede in načrtovanje implantološke oskrbe v Celju. Ob naročanju sporočite, da vas zanima nadomestitev zoba v zgornji čeljusti, da lahko pravočasno načrtujemo ustrezen termin in potrebno diagnostiko.
Za strokovno oceno stanja se naročite na samoplačniški zobozdravstveni pregled, kjer boste skupaj z zobozdravnikom pretehtali ustrezne možnosti za zobni vsadek.
Po izgubi zoba v zadnjem delu zgornje čeljusti se kost pogosto postopoma stanjša in preoblikuje, k pomanjkanju kostne višine pa prispeva tudi naravno širjenje sinusa. Z dvigom sinusnega dna kirurg previdno privzdigne sinusno sluznico in pod njo vstavi material za kostno dograditev. S tem se ustvarijo pogoji za nastanek nove kostne opore, ki jo zobni vsadek potrebuje.
Ne nujno. Sočasna vstavitev je mogoča le v primerih, ko preostala naravna kost omogoča primarno stabilnost vsadka. Kadar je kosti premalo, se najprej izvede dvig sinusnega dna s kostno dograditvijo. Vsadek se v novonastalo kost vstavi po obdobju celjenja, ki običajno traja več mesecev. Celoten postopek oskrbe lahko zato traja od nekaj mesecev do pol leta ali več.
Po posegu nosu praviloma ne izpihujte, ob kihanju pa imejte usta odprta, da ne povečujete tlaka v sinusih. Dvigovanje težjih bremen, intenzivne telesne napore, polete z letalom in potapljanje predhodno uskladite z zobozdravnikom. Priporočljivo je tudi opustiti kajenje, pri negi zob pa se izogibajte neposrednemu draženju operiranega mesta. Ob naraščajoči oteklini ali bolečini takoj poiščite posvet z zobozdravnikom.
Kadar dvig sinusnega dna ni primerna izbira ali ga pacient odkloni, se lahko v določenih primerih pretehta uporaba krajših vsadkov, če anatomske razmere to dopuščajo. Možna alternativa so tudi klasične protetične rešitve, kot sta fiksni zobni mostiček ali snemna proteza. Zobozdravnik ustrezno rešitev določi individualno po kliničnem pregledu ter tridimenzionalnem slikanju čeljusti.