Estetski posegi pri 20 letih so medicinski postopki, namenjeni izboljšanju videza in samozavesti pri mladih odraslih, ki so psihološko zreli in imajo realna pričakovanja. Področje estetske in plastične kirurgije beleži izrazito rast: leta 2024 je bilo po svetu izvedenih približno 38 milijonov estetskih posegov, kar pomeni 42,5 % porast v primerjavi z letom 2020. Ta trend se odraža tudi v Sloveniji, kjer mladi odrasli vse pogosteje iščejo tako neinvazivne kot kirurške estetske rešitve. Odločitev za poseg pri 20 letih ni lahkomiselna, temveč zahteva premislek, strokovno svetovanje in jasno razumevanje tveganj.

Mladi odrasli pri 20 letih najpogosteje posegajo po neinvazivnih metodah, ki ne zahtevajo dolgega okrevanja in prinašajo vidne rezultate brez kirurških tveganj. Najpogostejši posegi vključujejo botoks, hialuronska polnila, kemične pilinge in laserske terapije za izboljšanje kože. Te metode so priljubljene, ker so namenjene preventivnemu vzdrževanju videza in ne korekciji že izrazitih sprememb.
Neinvazivni posegi so pri mladih odraslih prva izbira iz praktičnih razlogov. Botoks se pri 20-letnikih pogosto uporablja preventivno, torej za upočasnitev nastanka prvih gub na čelu in okoli oči, preden postanejo globoke. Hialuronska polnila se nanašajo za povečanje ustnic, definicijo ličnic ali korekcijo asimetrij obraza. Kemični pilingi in laserske terapije učinkovito rešujejo težave z aknami, pigmentnimi lisami in neenakomerno teksturo kože, ki so pri tej starosti pogost izziv.

Prednost neinvazivnih posegov je tudi v tem, da so rezultati začasni. Botoks deluje 3–6 mesecev, hialuronska polnila pa 6–18 mesecev, odvisno od področja in vrste preparata. To pomeni, da si mlad pacient, ki ni zadovoljen z rezultatom, ne naredi trajne škode.
Med kirurškimi posegi pri 20-letnikih izstopata povečanje prsi z implantati in blefaroplastika, torej korekcija vek. Povečanje prsi je eden najpogostejših kirurških posegov pri mladih ženskah, ki so nezadovoljne z velikostjo ali asimetrijo. Blefaroplastika je po podatkih mednarodnih statistik najpogostejši kirurški estetski poseg na svetu in je primerna tudi za mlajše paciente, ki imajo genetsko pogojene težke ali asimetrične veke. Rinoplastika, torej korekcija nosu, je prav tako pogosta pri tej starosti, saj nos do 18. leta praviloma doseže svojo končno obliko.
Strokovni nasvet: Pred odločitvijo za kirurški poseg se posvetujte z vsaj dvema specialistoma. Različni pogledi vam pomagajo razumeti, ali je poseg res primeren za vas in kakšni so realni rezultati.
Družbena omrežja in vplivneži močno vplivajo na povečano zanimanje mladih za estetske posege. Filtri na Instagramu in TikToku ustvarjajo izkrivljeno podobo idealnega videza, ki ga v resnici ni mogoče doseči z enim samim posegom. To pogosto vodi do visokih pričakovanj in pritiskov, ki jih mora strokoven zdravnik prepoznati in nasloviti že na prvem posvetu. Mladi, ki pridejo k zdravniku z zahtevo po videzu določenega vplivneža, so pogosto kandidati, ki jih izkušen kirurg zavrne.
Estetski posegi pri mladih niso brez pravnih in medicinskih omejitev. Razumevanje teh okvirjev je ključno, preden se odločite za katerikoli poseg.
Estetski posegi pri mladoletnikih do 18 let so možni le z odobritvijo staršev in oceno medicinskega specialista. Odločitev mora biti premišljena in pod nadzorom zdravnika in staršev. V praksi to pomeni, da mora mladoletnik na posvet priti skupaj s starši, ki pisno soglašajo z izvedbo posega. Zdravnik oceni tako fizično kot psihološko zrelost kandidata. Brez tega soglasja poseg ni mogoč.
Pri 20-letnikih, ki so že polnoletni, soglasje staršev ni zakonsko obvezno, a strokovnjaki priporočajo, da svetovanje poteka skupaj s starši ali bližnjimi, saj to pripomore k boljši pripravi na poseg in morebitne posledice. Psihološka zrelost je eden ključnih kriterijev pri oceni primernosti kandidata. Zdravnik na posvetu oceni, ali pacient razume tveganja, ali ima realna pričakovanja in ali je odločitev njegova lastna, ne pa rezultat zunanjega pritiska.
Pogoji, ki jih izkušen specialist preveri pred vsakim posegom, so naslednji:
Kirurgi ne opravljajo posegov pri kandidatih z nerealnimi pričakovanji ali brez psihološke priprave. Ta praksa ščiti tako pacienta kot zdravnika.
Okrevanje po estetskih posegih je pogosto zahtevnejše, kot si mladi predstavljajo. Razlika med pričakovanim in dejanskim izkustvom je eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo po posegu.
Okrevanje po večjih estetskih posegih je lahko boleče in psihično zahtevno. Izkušnja 19-letnice po povečanju prsi kaže, da so prvi tedni okrevanja izjemno zahtevni, a zadovoljstvo pride po popustitvi oteklin. To je tipičen vzorec pri kirurških posegih: neposredno po operaciji je telo otečeno, boleče in videz ni takšen, kot bo po popolnem okrevanju. Mnogi mladi pacienti tega ne pričakujejo in se v prvih tednih počutijo razočarane.
“Nisem vedela, da bo okrevanje tako zahtevno. Prve dni sem obžalovala odločitev, a po treh tednih sem videla prve prave rezultate in vedela, da sem naredila pravo stvar.” Izkušnja pacientke po povečanju prsi, povzeto po Naša Ljubljana.
Pri mladih pacientih je ključno vnaprej nasloviti čas okrevanja, saj oteklina in bolečina močno vplivata na zadovoljstvo z rezultatom v prvih tednih. Zdravnik mora pacientu natančno razložiti, kdaj pričakovati prve vidne rezultate in kdaj bo okrevanje zaključeno.
Vsak estetski poseg nosi določena tveganja. Pri neinvazivnih posegih so tveganja manjša, a ne ničelna. Napačno apliciran botoks lahko povzroči asimetrijo obraza ali padec veke, ki traja do 3 mesece. Hialuronska polnila lahko pri nepravilni tehniki povzročijo vozliče, modrice ali v redkih primerih vaskularne zaplete. Pri kirurških posegih so tveganja resnejša: okužba, krvavitev, slabo celjenje brazgotine, kapsularna kontraktura pri implantatih ali nezadovoljstvo z estetskim rezultatom.
Tveganje se bistveno zmanjša z izbiro izkušenega specialista in upoštevanjem navodil pred posegom in po njem. Kadilci imajo pri kirurških posegih bistveno večje tveganje za slabo celjenje, zato kirurgi zahtevajo prenehanje kajenja vsaj 4–6 tednov pred posegom.
Strokovni nasvet: Fotografirajte se pred posegom in redno po njem. Primerjava fotografij vam pomaga objektivno oceniti napredek in se izogniti subjektivnemu občutku, da se nič ne spreminja.
Namen estetskih posegov ni izpolnjevanje nerealnih želja, ampak izboljšanje samopodobe z dosegljivimi cilji. Zdravniki svetujejo poglobljen pogovor o procesu, tveganjih in možnih spremembah. Pacient, ki pride k posegu z jasnim in realnim ciljem, je po okrevanju bistveno bolj zadovoljen kot tisti, ki pričakuje popolno preobrazbo. Mladi odrasli morajo razumeti, da estetski poseg izboljša določen vidik videza, ne pa celotnega življenja ali samozavesti.
Izbira pravega posega in pravega zdravnika je najpomembnejša odločitev v celotnem procesu. Cena povečanja prsi v Sloveniji je približno 5.000 evrov, a stroški niso edini dejavnik pri izbiri kirurga. Strokovnost, reference in varnost posega so pomembnejši od cene.
Pri izbiri klinike preverite naslednje:
| Merilo | Neinvazivni posegi | Kirurški posegi |
|---|---|---|
| Čas okrevanja | 1–7 dni | 2–6 tednov |
| Trajnost rezultatov | 3–18 mesecev | Dolgotrajna ali trajna |
| Tveganja | Manjša, večinoma začasna | Večja, zahtevajo izkušenega kirurga |
| Primerna starost | Od 18 let naprej | Od 18–20 let, odvisno od posega |
| Cena | Nižja, a se ponavlja | Višja enkratna investicija |
Pred vsakim posegom postavite zdravniku konkretna vprašanja. Vprašajte, koliko podobnih posegov je izvedel in kakšni so bili rezultati. Vprašajte, katera tveganja so specifična za vaš primer in kako jih zmanjšati. Vprašajte, kaj se zgodi, če z rezultatom niste zadovoljni. Zdravnik, ki se izogiba odgovorom ali jih minimizira, ni zanesljiv partner za estetski poseg.
Za poglobljeno razumevanje kriterijev pri izbiri posega si preberite vodnik za izbiro estetskega posega, ki pokriva psihološko pripravo in praktične korake od prve misli do odločitve.
Estetski posegi pri 20 letih so varni in smiselni, kadar temeljijo na realnih pričakovanjih, psihološki zrelosti in izbiri izkušenega specialista.
| Točka | Podrobnosti |
|---|---|
| Neinvazivni posegi so prva izbira | Botoks, polnila in laserske terapije so pri mladih varnejši začetek z manjšimi tveganji. |
| Psihološka zrelost je pogoj | Zdravnik oceni pripravljenost kandidata in zavrne poseg pri nerealnih pričakovanjih. |
| Okrevanje je zahtevnejše, kot se zdi | Oteklina in bolečina v prvih tednih sta normalni; pravi rezultati so vidni šele po popolnem okrevanju. |
| Cena ni edini kriterij | Strokovnost in reference kirurga so pomembnejši od najnižje cene posega. |
| Pravni okvir varuje mladoletne | Do 18. leta je za poseg obvezno soglasje staršev in ocena specialista. |
Mladi, ki razmišljajo o estetskih posegih, pogosto pridejo z jasno sliko v glavi, ki jo je oblikoval algoritem na telefonu. To ni slaba stvar sama po sebi. Slaba stvar je, ko ta slika postane edini razlog za odločitev.
V letih, ko sem se srečeval z zgodbami pacientov pred in po posegih, sem opazil vzorec: tisti, ki so bili z rezultatom najbolj zadovoljni, so imeli en skupen imenovalec. Niso prišli z zahtevo po videzu nekoga drugega. Prišli so z jasno, lastno težavo, ki jo je poseg rešil. Ženska, ki jo je motila asimetrija dojk od najstništva, je po posegu končno spala brez nelagodja. Fant, ki mu je nos po poškodbi oteževal dihanje, je po rinoplastiki prvič normalno zadihala. To so realni razlogi za poseg.
Kar me skrbi pri trendu med 20-letniki, je pritisk, ki prihaja od zunaj. Nerealna pričakovanja so največji vzrok, da kirurgi zavrnejo mlade kandidate. To ni slučajno. Izkušen kirurg ve, da pacient z nerealnimi pričakovanji ne bo zadovoljen ne glede na kakovost posega. In to je zaščita za obe strani.
Moj nasvet je preprost: počakajte vsaj 6 mesecev od prve misli do dejanske odločitve. Če je želja po posegu po pol leta enako močna in še vedno vaša lastna, je to dober znak. Če je medtem izginila ali se spremenila, ste se izognili odločitvi, ki bi jo obžalovali. Estetski poseg je medicinski poseg, ne modni dodatek. Zaslužite si zdravnika, ki vam to pove naravnost.
— Jan
Medicalfabjan je klinika z več kot 31 leti tradicije in ekipo 22 zdravnikov specialistov, ki pokrivajo plastično kirurgijo, dermatologijo, estetsko zobozdravstvo in ginekologijo. Dr. Matic Fabjan ima za seboj več kot 13.000 izvedenih posegov in je eden najpomembnejših imen v plastični kirurgiji v Sloveniji.

Klinika deluje v Ljubljani, Mariboru, Celju in Velenju, kar jo naredi dostopno po vsej državi. Za mlade odrasle, ki razmišljajo o prvem posegu, Medicalfabjan ponuja individualen posvet, kjer zdravnik skupaj s pacientom oceni primernost posega in razloži vse korake. Preverite ponudbo plastične kirurgije ali si oglejte cenik estetskih posegov, da dobite jasen pregled možnosti in stroškov.
Neinvazivni posegi, kot so botoks, hialuronska polnila in laserske terapije, so pri 20-letnikih najpogostejša in varnejša izbira. Kirurški posegi, kot sta povečanje prsi ali rinoplastika, so možni, kadar je telo v celoti razvito in pacient psihološko zrel.
Plastična kirurgija je pri 20 letih varna, kadar jo izvaja izkušen specialist plastične kirurgije v akreditirani kliniki in kadar pacient izpolnjuje medicinske in psihološke pogoje za poseg.
Cena je odvisna od vrste posega. Neinvazivni posegi, kot je botoks, stanejo bistveno manj kot kirurški. Povečanje prsi v Sloveniji stane približno 5.000 evrov, medtem ko so cene neinvazivnih posegov bistveno nižje.
Do 18. leta je soglasje staršev ali zakonitih skrbnikov zakonsko obvezno za vsak estetski poseg. Po 18. letu soglasje ni zakonsko zahtevano, a strokovnjaki priporočajo posvet z bližnjimi.
Okrevanje po neinvazivnih posegih traja 1–7 dni, po kirurških posegih pa 2–6 tednov, odvisno od obsega posega. Oteklina in bolečina v prvih tednih sta normalni in ne pomenita slabega rezultata.
Estetski posegi pri 20 letih so medicinski postopki, namenjeni izboljšanju videza in samozavesti pri mladih odraslih, ki so psihološko zreli in imajo realna pričakovanja. Področje estetske in plastične kirurgije beleži izrazito rast: leta 2024 je bilo po svetu izvedenih približno 38 milijonov estetskih posegov, kar pomeni 42,5 % porast v primerjavi z letom 2020. Ta trend se odraža tudi v Sloveniji, kjer mladi odrasli vse pogosteje iščejo tako neinvazivne kot kirurške estetske rešitve. Odločitev za poseg pri 20 letih ni lahkomiselna, temveč zahteva premislek, strokovno svetovanje in jasno razumevanje tveganj.

Mladi odrasli pri 20 letih najpogosteje posegajo po neinvazivnih metodah, ki ne zahtevajo dolgega okrevanja in prinašajo vidne rezultate brez kirurških tveganj. Najpogostejši posegi vključujejo botoks, hialuronska polnila, kemične pilinge in laserske terapije za izboljšanje kože. Te metode so priljubljene, ker so namenjene preventivnemu vzdrževanju videza in ne korekciji že izrazitih sprememb.
Neinvazivni posegi so pri mladih odraslih prva izbira iz praktičnih razlogov. Botoks se pri 20-letnikih pogosto uporablja preventivno, torej za upočasnitev nastanka prvih gub na čelu in okoli oči, preden postanejo globoke. Hialuronska polnila se nanašajo za povečanje ustnic, definicijo ličnic ali korekcijo asimetrij obraza. Kemični pilingi in laserske terapije učinkovito rešujejo težave z aknami, pigmentnimi lisami in neenakomerno teksturo kože, ki so pri tej starosti pogost izziv.

Prednost neinvazivnih posegov je tudi v tem, da so rezultati začasni. Botoks deluje 3–6 mesecev, hialuronska polnila pa 6–18 mesecev, odvisno od področja in vrste preparata. To pomeni, da si mlad pacient, ki ni zadovoljen z rezultatom, ne naredi trajne škode.
Med kirurškimi posegi pri 20-letnikih izstopata povečanje prsi z implantati in blefaroplastika, torej korekcija vek. Povečanje prsi je eden najpogostejših kirurških posegov pri mladih ženskah, ki so nezadovoljne z velikostjo ali asimetrijo. Blefaroplastika je po podatkih mednarodnih statistik najpogostejši kirurški estetski poseg na svetu in je primerna tudi za mlajše paciente, ki imajo genetsko pogojene težke ali asimetrične veke. Rinoplastika, torej korekcija nosu, je prav tako pogosta pri tej starosti, saj nos do 18. leta praviloma doseže svojo končno obliko.
Strokovni nasvet: Pred odločitvijo za kirurški poseg se posvetujte z vsaj dvema specialistoma. Različni pogledi vam pomagajo razumeti, ali je poseg res primeren za vas in kakšni so realni rezultati.
Družbena omrežja in vplivneži močno vplivajo na povečano zanimanje mladih za estetske posege. Filtri na Instagramu in TikToku ustvarjajo izkrivljeno podobo idealnega videza, ki ga v resnici ni mogoče doseči z enim samim posegom. To pogosto vodi do visokih pričakovanj in pritiskov, ki jih mora strokoven zdravnik prepoznati in nasloviti že na prvem posvetu. Mladi, ki pridejo k zdravniku z zahtevo po videzu določenega vplivneža, so pogosto kandidati, ki jih izkušen kirurg zavrne.
Estetski posegi pri mladih niso brez pravnih in medicinskih omejitev. Razumevanje teh okvirjev je ključno, preden se odločite za katerikoli poseg.
Estetski posegi pri mladoletnikih do 18 let so možni le z odobritvijo staršev in oceno medicinskega specialista. Odločitev mora biti premišljena in pod nadzorom zdravnika in staršev. V praksi to pomeni, da mora mladoletnik na posvet priti skupaj s starši, ki pisno soglašajo z izvedbo posega. Zdravnik oceni tako fizično kot psihološko zrelost kandidata. Brez tega soglasja poseg ni mogoč.
Pri 20-letnikih, ki so že polnoletni, soglasje staršev ni zakonsko obvezno, a strokovnjaki priporočajo, da svetovanje poteka skupaj s starši ali bližnjimi, saj to pripomore k boljši pripravi na poseg in morebitne posledice. Psihološka zrelost je eden ključnih kriterijev pri oceni primernosti kandidata. Zdravnik na posvetu oceni, ali pacient razume tveganja, ali ima realna pričakovanja in ali je odločitev njegova lastna, ne pa rezultat zunanjega pritiska.
Pogoji, ki jih izkušen specialist preveri pred vsakim posegom, so naslednji:
Kirurgi ne opravljajo posegov pri kandidatih z nerealnimi pričakovanji ali brez psihološke priprave. Ta praksa ščiti tako pacienta kot zdravnika.
Okrevanje po estetskih posegih je pogosto zahtevnejše, kot si mladi predstavljajo. Razlika med pričakovanim in dejanskim izkustvom je eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo po posegu.
Okrevanje po večjih estetskih posegih je lahko boleče in psihično zahtevno. Izkušnja 19-letnice po povečanju prsi kaže, da so prvi tedni okrevanja izjemno zahtevni, a zadovoljstvo pride po popustitvi oteklin. To je tipičen vzorec pri kirurških posegih: neposredno po operaciji je telo otečeno, boleče in videz ni takšen, kot bo po popolnem okrevanju. Mnogi mladi pacienti tega ne pričakujejo in se v prvih tednih počutijo razočarane.
“Nisem vedela, da bo okrevanje tako zahtevno. Prve dni sem obžalovala odločitev, a po treh tednih sem videla prve prave rezultate in vedela, da sem naredila pravo stvar.” Izkušnja pacientke po povečanju prsi, povzeto po Naša Ljubljana.
Pri mladih pacientih je ključno vnaprej nasloviti čas okrevanja, saj oteklina in bolečina močno vplivata na zadovoljstvo z rezultatom v prvih tednih. Zdravnik mora pacientu natančno razložiti, kdaj pričakovati prve vidne rezultate in kdaj bo okrevanje zaključeno.
Vsak estetski poseg nosi določena tveganja. Pri neinvazivnih posegih so tveganja manjša, a ne ničelna. Napačno apliciran botoks lahko povzroči asimetrijo obraza ali padec veke, ki traja do 3 mesece. Hialuronska polnila lahko pri nepravilni tehniki povzročijo vozliče, modrice ali v redkih primerih vaskularne zaplete. Pri kirurških posegih so tveganja resnejša: okužba, krvavitev, slabo celjenje brazgotine, kapsularna kontraktura pri implantatih ali nezadovoljstvo z estetskim rezultatom.
Tveganje se bistveno zmanjša z izbiro izkušenega specialista in upoštevanjem navodil pred posegom in po njem. Kadilci imajo pri kirurških posegih bistveno večje tveganje za slabo celjenje, zato kirurgi zahtevajo prenehanje kajenja vsaj 4–6 tednov pred posegom.
Strokovni nasvet: Fotografirajte se pred posegom in redno po njem. Primerjava fotografij vam pomaga objektivno oceniti napredek in se izogniti subjektivnemu občutku, da se nič ne spreminja.
Namen estetskih posegov ni izpolnjevanje nerealnih želja, ampak izboljšanje samopodobe z dosegljivimi cilji. Zdravniki svetujejo poglobljen pogovor o procesu, tveganjih in možnih spremembah. Pacient, ki pride k posegu z jasnim in realnim ciljem, je po okrevanju bistveno bolj zadovoljen kot tisti, ki pričakuje popolno preobrazbo. Mladi odrasli morajo razumeti, da estetski poseg izboljša določen vidik videza, ne pa celotnega življenja ali samozavesti.
Izbira pravega posega in pravega zdravnika je najpomembnejša odločitev v celotnem procesu. Cena povečanja prsi v Sloveniji je približno 5.000 evrov, a stroški niso edini dejavnik pri izbiri kirurga. Strokovnost, reference in varnost posega so pomembnejši od cene.
Pri izbiri klinike preverite naslednje:
| Merilo | Neinvazivni posegi | Kirurški posegi |
|---|---|---|
| Čas okrevanja | 1–7 dni | 2–6 tednov |
| Trajnost rezultatov | 3–18 mesecev | Dolgotrajna ali trajna |
| Tveganja | Manjša, večinoma začasna | Večja, zahtevajo izkušenega kirurga |
| Primerna starost | Od 18 let naprej | Od 18–20 let, odvisno od posega |
| Cena | Nižja, a se ponavlja | Višja enkratna investicija |
Pred vsakim posegom postavite zdravniku konkretna vprašanja. Vprašajte, koliko podobnih posegov je izvedel in kakšni so bili rezultati. Vprašajte, katera tveganja so specifična za vaš primer in kako jih zmanjšati. Vprašajte, kaj se zgodi, če z rezultatom niste zadovoljni. Zdravnik, ki se izogiba odgovorom ali jih minimizira, ni zanesljiv partner za estetski poseg.
Za poglobljeno razumevanje kriterijev pri izbiri posega si preberite vodnik za izbiro estetskega posega, ki pokriva psihološko pripravo in praktične korake od prve misli do odločitve.
Estetski posegi pri 20 letih so varni in smiselni, kadar temeljijo na realnih pričakovanjih, psihološki zrelosti in izbiri izkušenega specialista.
| Točka | Podrobnosti |
|---|---|
| Neinvazivni posegi so prva izbira | Botoks, polnila in laserske terapije so pri mladih varnejši začetek z manjšimi tveganji. |
| Psihološka zrelost je pogoj | Zdravnik oceni pripravljenost kandidata in zavrne poseg pri nerealnih pričakovanjih. |
| Okrevanje je zahtevnejše, kot se zdi | Oteklina in bolečina v prvih tednih sta normalni; pravi rezultati so vidni šele po popolnem okrevanju. |
| Cena ni edini kriterij | Strokovnost in reference kirurga so pomembnejši od najnižje cene posega. |
| Pravni okvir varuje mladoletne | Do 18. leta je za poseg obvezno soglasje staršev in ocena specialista. |
Mladi, ki razmišljajo o estetskih posegih, pogosto pridejo z jasno sliko v glavi, ki jo je oblikoval algoritem na telefonu. To ni slaba stvar sama po sebi. Slaba stvar je, ko ta slika postane edini razlog za odločitev.
V letih, ko sem se srečeval z zgodbami pacientov pred in po posegih, sem opazil vzorec: tisti, ki so bili z rezultatom najbolj zadovoljni, so imeli en skupen imenovalec. Niso prišli z zahtevo po videzu nekoga drugega. Prišli so z jasno, lastno težavo, ki jo je poseg rešil. Ženska, ki jo je motila asimetrija dojk od najstništva, je po posegu končno spala brez nelagodja. Fant, ki mu je nos po poškodbi oteževal dihanje, je po rinoplastiki prvič normalno zadihala. To so realni razlogi za poseg.
Kar me skrbi pri trendu med 20-letniki, je pritisk, ki prihaja od zunaj. Nerealna pričakovanja so največji vzrok, da kirurgi zavrnejo mlade kandidate. To ni slučajno. Izkušen kirurg ve, da pacient z nerealnimi pričakovanji ne bo zadovoljen ne glede na kakovost posega. In to je zaščita za obe strani.
Moj nasvet je preprost: počakajte vsaj 6 mesecev od prve misli do dejanske odločitve. Če je želja po posegu po pol leta enako močna in še vedno vaša lastna, je to dober znak. Če je medtem izginila ali se spremenila, ste se izognili odločitvi, ki bi jo obžalovali. Estetski poseg je medicinski poseg, ne modni dodatek. Zaslužite si zdravnika, ki vam to pove naravnost.
— Jan
Medicalfabjan je klinika z več kot 31 leti tradicije in ekipo 22 zdravnikov specialistov, ki pokrivajo plastično kirurgijo, dermatologijo, estetsko zobozdravstvo in ginekologijo. Dr. Matic Fabjan ima za seboj več kot 13.000 izvedenih posegov in je eden najpomembnejših imen v plastični kirurgiji v Sloveniji.

Klinika deluje v Ljubljani, Mariboru, Celju in Velenju, kar jo naredi dostopno po vsej državi. Za mlade odrasle, ki razmišljajo o prvem posegu, Medicalfabjan ponuja individualen posvet, kjer zdravnik skupaj s pacientom oceni primernost posega in razloži vse korake. Preverite ponudbo plastične kirurgije ali si oglejte cenik estetskih posegov, da dobite jasen pregled možnosti in stroškov.
Neinvazivni posegi, kot so botoks, hialuronska polnila in laserske terapije, so pri 20-letnikih najpogostejša in varnejša izbira. Kirurški posegi, kot sta povečanje prsi ali rinoplastika, so možni, kadar je telo v celoti razvito in pacient psihološko zrel.
Plastična kirurgija je pri 20 letih varna, kadar jo izvaja izkušen specialist plastične kirurgije v akreditirani kliniki in kadar pacient izpolnjuje medicinske in psihološke pogoje za poseg.
Cena je odvisna od vrste posega. Neinvazivni posegi, kot je botoks, stanejo bistveno manj kot kirurški. Povečanje prsi v Sloveniji stane približno 5.000 evrov, medtem ko so cene neinvazivnih posegov bistveno nižje.
Do 18. leta je soglasje staršev ali zakonitih skrbnikov zakonsko obvezno za vsak estetski poseg. Po 18. letu soglasje ni zakonsko zahtevano, a strokovnjaki priporočajo posvet z bližnjimi.
Okrevanje po neinvazivnih posegih traja 1–7 dni, po kirurških posegih pa 2–6 tednov, odvisno od obsega posega. Oteklina in bolečina v prvih tednih sta normalni in ne pomenita slabega rezultata.
